Strojniški vestnik 52 (2006) 1

Uvodnik

 

Samo približno sto let je preteklo, odkar je človek razvil motorno vozilo do današnje stopnje. Motorno vozilo je danes najštevilčnejši, izredno izpopolnjen mehatronski izdelek, ki je spremenil svet in “poganja” svet (“Vehicle is moving the world”, “Automotive technology moves the world”). Vozila in njih uporaba, prilagojena človeškim željam in potrebam, prilagojena potrebam industrijskih postopkov, prilagojena gospodarskim panogam in gospodarstvom, najodločneje vplivajo na industrijski, gospodarski in družbeni razvoj, na kulturo in celo mentaliteto celotnih skupin ljudi. Vozila in njihova uporaba imajo odločujoč vpliv na okolje, okoljske zaloge, surovinski in energijski viri pa so omejeni.  Zato imamo vsi, ki načrtujemo vozila, jih uporabljamo za osebne potrebe in izrabljamo za podporo drugim panogam industrije, gospodarstva in družbe največjo odgovornost za prihodnost. Ali svet  ne bo doživel novih katastrof zaradi tega, ker razviti svet intenzivno porablja surovine, energijo ter obremenjuje okolje nerazvitega dela sveta? Ali ni “globalizem” samo metoda prikrivanja nesorazmerij, opravičevanja stanja in vztrajanja pri prevladi nekaterih? Ali imamo odgovore na ta vprašanja, ali imamo rešitve za prihodnost?...

---

Vpliv biodizla na vbrizgavanje goriva, zgorevanje, nastanek emisij in značilnice dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom

Vodilni avtor - Aleš Hribernik

Povzetek

Da bi raziskali, kakšen je vpliv biodizla na značilnice zgorevanja in emisije dizelskega motorja, smo opravili primerjalno študijo. Kot pogonsko gorivo dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom goriva smo v enakih delovnih razmerah uporabili gorivo D2 in čisti biodizel. Pri tem smo merili osnovne delovne parametre motorja in emisije škodljivih snovi. Prav tako smo posneli potek tlaka v valju motorja in z enodelnim modelom zgorevanja določili potek sprostitve toplote med zgorevanjem. Po poteku sprostitve toplote smo ocenili osnovne makroparametre zgorevanja. Ločeno smo analizirali tudi delovanje sistema za vbrizgavanje goriva. V ta namen smo na preizkuševališču za visokotlačne tlačilke izmerili potek tlaka v visokotlačni cevi in giba igle vbrizgalne šobe ter količino vbrizganega goriva. Tako smo lahko izračunali karakteristiko vbrizgavanja in ocenili osnovne makroparametre vbrizgavanja in jih analizirali v različnih delovnih razmerah.

Ključne besede - motorji dizelski, biodizel, brizganje goriva, zgorevanje

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)1, 3-14
UDK 621.43.057:504.05

Vpliv biodizla na vbrizgavanje goriva, zgorevanje, nastanek emisij in značilnice dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom (pdf)

 

---

  

Izboljšan algoritem za simulacijo turbine avtomobilskega turbopolnilnika

Vodilni avtor - Tomaž Katrašnik

Povzetek

Predstavljen je inovativni algoritem za simulacijo delovanja turbine turbopolnilnika z metodo karakteristik, ki omogoča simulacijo spremenljivega izstopnega oz. vstopnega tlaka na robnem elementu in spremenljivih fizikalnih lastnosti plina. Teorija metode karakteristik sloni na predpostavki idealnega plina z nespremenljivimi fizikalnimi lastnostmi – lastnosti plina se ne spreminjajo s temperaturo in koncentracijo. Zato so, za doseganje natančnejših in resničnejših rezultatov, izpeljane izpopolnjene enačbe za popis robnega elementa, ki upoštevajo spremenljive fizikalne lastnosti plina in omogočajo opazovanje sestave plinov. Izpopolnjene enačbe in inovativen algoritem upravljanja z njimi zagotavljajo mnogo boljšo ohranitev mase pri toku plina skozi robni element ob le nekoliko večji časovni zahtevnosti.

Ključne besede - polnilniki turbinski,  pogoji robni, metode karakteristik, lastnosti plina, lastnosti fizikalne

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)1, 15-25
UDK 621.43.052:004.94

Izboljšan algoritem za simulacijo turbine avtomobilskega turbopolnilnika (pdf)

---

 

Meritve voznikovega odzivnega časa

Vodilni avtor - Tone Magister

Avtorji - Rok Krulec - Milan Batista - Leon Bogdanović
 
Povzetek

Odzivni čas voznika, udeleženega v prometni nesreči, je za izvedenca, ki rekonstruira prometno nesrečo, vedno in vsakokrat neznana veličina. Baze podatkov odzivnih časov voznikov, objavljene v literaturi, so postale že sila nepregledne, pogoji, pri katerih so bili ti odzivni časi izmerjeni, pa težko primerljivi s pogoji prometne nesreče, ki je predmet rekonstrukcije. V Laboratoriju za varnost v prometu so se zato začele raziskave voznikovega odzivnega časa, metodologij in tehnik merjenja voznikovega odzivnega časa ter razvoj simulatorja za merjenje voznikovega odzivnega časa. Predstavljene so komponente, struktura in merilni algoritem omenjenega simulatorja. Pojasnjeni so rezultati odzivnih časov voznikov na resnična nevarna stanja, ki so bili izmerjeni v stvarnih razmerah vožnje. Primerjava rezultatov merjenj odzivnih časov voznikov v simuliranem in resničnem voznem okolju pa je namenjena za kakovostno oceno simulatorja ter načrtovanje njegovega prihodnjega razvoja.

Ključne besede - nezgode prometne, časi odzivni, meritve, simuliranje, stanja nevarna

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)1, 26-40
UDK 614.86:159.937.53+004.94

Meritve voznikovega odzivnega časa (pdf)

---

Primerjalna analiza preračuna prednje preme po metodi končnih elementov in standardu DIN743

Vodilni avtor - Ivan Okorn
Avtorji - Tomaž Bešter - Petar Orbanič - Matija Fajdiga

Povzetek

Prednja prema je sklop elementov, prek katerih se prenašajo obremenitve s prednjih koles na šasijo vozila. Glavni elementi preme so most, krmilni sornik in krmilna os. Obremenitve elementov so odvisne od sil na kolesih. Velikosti in smeri sil so odvisne od okoliščin vožnje (vožnja naravnost, neravna cesta, vožnja v ovinku, sunkovito zaviranje). Dinamične sile so bile določene na podlagi mase vozila in dinamičnih koeficientov. Za bolj natančno določitev sil na kolesih bi morali opraviti meritve obremenitvenega kolektiva. Na primeru preme avtobusa so bili ugotovljeni kritični elementi in definirana kritična mesta na njih pri različnih obremenitvenih primerih.  Preračun elementov je bil izveden po standardu  DIN743, ki se v praksi uporablja za preračun osi in gredi, in z metodo končnih elementov (MKE). Primerjani so varnostni faktorji, dobljeni po obeh metodah.

Ključne besede - preme sprednje, osi krmilne, sile dinamične,  metode končnih elementov

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)1, 41-51
UDK 629.11.012.1:519.61/.64+006(430)

Primerjalna analiza preračuna prednje preme po metodi končnih elementov in standardu DIN743  (pdf)

---

Vpliv različnih parametrov na trdnostni preračun toplotno obremenjenega žarometa

Vodilni avtor - Andrej Wagner
Avtorji - Tomaž Bučar - Matija Fajdiga

Povzetek

Sodobni žarometi so večinoma izdelani iz plastičnih mas, ki so sicer zelo primerne za izdelavo zahtevnih oblik, vendar so navadno temperaturno slabo obstojne. Posledice temperaturnih obremenitev so deformacije, ki imajo lahko vpliv na fotometrične lastnosti ter na odpornost žarometa na zunanje vplive. V pričujočem prispevku smo z metodo končnih elementov (MKE) za dejanski primer žarometa podjetja Saturnus avtooprema d.d. določili napetostno deformacijsko stanje v okrovu žarometa kot posledico temperaturnih obremenitev. Ugotavljali smo vpliv različnih parametrov in tipa končnih elementov na termo-mehansko analizo. Z metodo končnih elementov smo izračunali deformacije okrova z namenom odprave netesnosti med pokrovom in okrovom žarometa.

Ključne besede - žarometi, obremenitve temperaturne, stanja napetostno-deformacijska, metode končnih elementov

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)1, 52-62
UDK 656.057.87:539.3+519.61/.64

Vpliv različnih parametrov na trdnostni preračun toplotno obremenjenega žarometa (pdf)

---