Strojniški vestnik – Journal of Mechanical Engineering je indeksiran oz. citiran v bazah:
Vodilni avtor - Mindaugas Leonavičius
Avtorji - Algimantas Krenevičius – Stanislav Stupak – Gediminas Petraitis – Marijonas Šukšta – Žilvinas Bazaras
Povzetek
V prispevku so predstavljeni rezultati eksperimentalnih in analitičnih raziskav pogosto se ponavljajoče utrujenosti posebnega litega in normaliziranega železa, ki ju kasneje v besedilu imenujemo GI (stopenjsko železo) in SGI (krogelno grafitno železo). Uveljavljeni vrsti železa smo spremenili, da bi dosegli boljše mehanske lastnosti in izboljšali odpornost proti nastajanju razpok, prav tako pa tudi njihovemu širjenju. Iz določenih mehanskih lastnosti vidimo, da normaliziranje spremeni mikrosestavo, poveča plastičnost in izenači meje prožnosti in trdnosti. V mikrosestavi opazovanega litega železa je vključen tudi grafit različnih velikosti, ki po toplotni obdelavi, pridobi krogelno obliko, poenoteno in manjšo velikost, tako da celotna mikrosestava postane bolj drobna. Po preizkušanju “kompaktne” izsredne napetosti CT (ASTM) na vzorcih smo za diagrame utrujenosti oblikovali območje faktorja razmerja rasti razpoke glede na jakost napetosti. In sicer za: GI lito železo DKth = 6,5 do 8,6 MPa; za GI normalizirano lito železo DKth = 8,2 do 10,3 MPa; zaSGI lito železoi DKth = 8,0 do 9,6 MPa in za SGI normalizirano lito železo DKth = 8,7 do 9,8 MPa. Pri mejnih vrednostih faktorjev jakosti napetosti smo ugotovili opazne razlike ter jih povezali z nepravilnostmi v sestavi na različnih straneh vzorcev, ki so nastale med izdelavo in postopkom normalizacije. Opazovali smo tudi vpliv DKth na velikost razpok vzorcev litega in normaliziranega litega železa. Nadaljnje raziskave in analiza razpok so pokazale vpliv premajhne enotnosti sestave. Predlagan analitični izraz za DKth in odvisnost mehanskih lastnosti lahko uporabimo za izračun trdnosti izmenično obremenjenih velikih kosov.
Ključne besede - lito železo, utrujanje materialov, lom materialov, razpoke
Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)9, 558-567
UDK 669.13:620.178.3
Trdnost litega železa in normaliziranega litega železa pri izmenični obremenitvi (pdf)
Vodilni avtor - Boris Vidrih
Avtorji - Mojca Dolinar - Sašo Medved
Povzetek
Vodilni svetovni klimatologi menijo, da je celovito spreminjanje podnebja neizbežno. Temelj za tako razmišljanje je dejstvo, da se s podnebnimi spremembami že srečujemo, te spremembe pa naj bi bile v prihodnosti še bolj izrazite. Vplivi sprememb podnebja so in bodo opazni na vseh področjih človekovega delovanja, torej bodo vplivali tudi na oskrbo in rabo energije. Ker opazujemo dolgo časovno obdobje, ki je primerljivo z dobo trajanja stavb, raba energije v njih pa količinsko pomembna, je nujno, da gradnjo in obnovo stavb prilagodimo napovedanim podnebnim spremembam. Napoved toplotnega odziva stavb je osnova za celovito načrtovanje stavb in sistemov strojnih inštalacij, s katerimi v stavbah ustvarjamo primerno bivalno ugodje. Za napoved pričakovanega spreminjanja toplotnega odziva stavb v prihodnosti, je treba dandanes razpoložljive baze meteoroloških spremenljivk ustrezno popraviti. V prispevku prikazujemo različne scenarije podnebnih sprememb, ki jih pričakujemo na področju Slovenije in metode poprave izhodiščnih krajevnih meteoroloških baz. Za popravo uporabljamo poenostavljene prilagojene modele, s katerimi na podlagi metodologije oblikovanja testnih referenčnih let (TRL) izdelamo prilagojena testna referenčna leta (PTRL). Slednje nato uporabimo za napoved sprememb v rabi energije v stavbah in učinkovitosti izbranih naprav, ki uporabljajo naravne vire energije. Glede na napovedane podnebne scenarije za celinsko področje Slovenije se bo raba energije za ogrevanje stavb zmanjšala za 1,5 do 31,4 odstotkov. Bistveno bolj bodo napovedane podnebne spremembe vplivale na toplotno ugodje v stavbah poleti. Tudi v masivno grajenih stanovanjskih stavbah, ki so naravno prezračevane in v katerih je dandanes ustrezno toplotno ugodje, bodo primerne temperature poleti presežene v 20 do 33 odstotkih poletnega obdobja. Bistveno se bodo spremenile tudi učinkovitosti tehnik naravnega in aktivnega naravnega hlajenja. V hlajenih stavbah lahko pričakujemo med 2- do 40-krat večjo rabo koristne energije glede na sedanje stanje. Rezultati, predstavljeni v prispevku, potrjujejo, da je treba posledice globalnih podnebnih sprememb ocenjevati tudi z vidika rabe energije v stavbah in zasnovi stavb in sistemov strojnih inštalacij.
Ključne besede - podnebne spremembe, modeliranje numerično, toplotni odzivi stavb, raba energije, Slovenija
Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 52(2006)9, 568-586
UDK 551.583:699.86:620.92(497.4)
Povezava modela podnebnih sprememb z modelom toplotnega odziva stavb - primer Slovenije (pdf)
Vodilni avtor - Ji-Huan He
Avtorji - Li-Na Zhang
Povzetek
Vodilni avtor - You-Xin Luo
Avtorji - Hong-Zhong Huang - Xianfeng Fan
Povzetek
Vodilni avtor - Franc Rotar
Avtorji - Alojz Sluga
Povzetek
Vodilni avtor - Darko Drev
Povzetek
v obliki digitalnega listalnika
SV-JME-4-2012» SV-JME-3-2012» SV-JME-2-2012» SV-JME-1-2012» SV-JME-12-2011»