Strojniški vestnik – Journal of Mechanical Engineering je indeksiran oz. citiran v bazah:

  • SCI-Expanded,
  • Compendex,
  • Inspec,
  • ProQuest-CSA,
  • SCOPUS,
  • TEMA, ...
Celoten seznam baz »

Ustanovitelji in izdajatelji

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani


Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru


Zveza strojnih inženirjev Slovenije - ZSIS


Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje kovinske industrije

 

Naslov uredništva

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo
Strojniški vestnik

Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija

T: 01 4771 137
E: info@sv-jme.eu



Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK).

Strojniški vestnik 53 (2007) 1


Uvodnik

Strojniški vestnik v letu 2007


Leto je naokrog in naša Slovenija je vstopila v evroobmočje. Ob tem je Izdajateljski svet Strojniškega vestnika zaradi denarnih težav uporabil "zasilno zavoro" in uvedel prispevno dajatev 20 evrov/stran, to bodo morali poravnati avtorji v objavo sprejetih  prispevkov, ki so prispeli v uredništvo po 1.1.2007. Drugače se ne moremo izkopati iz “rdečih številk”. Tematske so bile tudi že doslej obremenjene z “globo”  500.000,00 SIT na zvezek, kolikor nam prispeva tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mogoče pa je tudi namesto neposrednega plačila pridobiti sponzorska sredstva za oglase v Strojniškem vestniku. Z anketo smo povprašali nove avtorje, ali sprejemajo to obvezo, in večina nam je odgovorila pritrdilno. Kot urednik sem sicer žalosten, saj bomo verjetno izgubili nekaj kakovostnih člankov. Nisem član Izdajateljskega sveta Strojniškega vestnika, prav tako tudi nisem zadolžen za finančno pokritje (poslovodni organ sta dekana obeh fakultet), kajti nihče mi ne daje možnosti vpliva na potek prilivov ...

Prof Dr. Andro Alujevič



Vzporedni vplivi pospeška in površinskega ogrevanja na stisljiv tok: simulacija vesoljske pogonske šobe s srednje veliko površinsko obrabo

Vodilni avtor - A. Alper Ozalp


Povzetek

Numerične simulacije vesoljskih pogonskih šob so, zaradi nujnosti sočasnega obravnavanja pospeška toka, stopenj prenosa toplote, hrapavosti površine, temperaturno odvisnih lastnosti zraka in sprememb gostote tokovnic zaradi stisljivosti toka, zelo zapletene. Da bi zagotovili pregled za večstransko obravnavo toka pogonskih šob, smo razvili nov računski model, ki vključuje osnosimetrično zveznost, vztrajnostne in energijske enačbe. Izvedli smo računske preizkuse z različnimi geometrijskimi oblikami šob in vstopnimi robnimi pogoji ter s skupno obravnavo površinskega toplotnega toka in hrapavosti. Izračuni so pokazali, da se vstopna moč pogonske šobe in njene izgube povečujejo z večanjem notranjega statičnega tlaka ter zmanjšujejo z zoževalnim kotom šobe in površinskim toplotnim tokom. Ugotovili smo, da je razmerje izgub glede na vstopno moč neodvisno od toplotnega toka, vendar pa se linearno zmanjšuje s povečanjem zoževalnih kotov.

Ključne besede - pogonske šobe, stisljivi tok, pretočni koeficient, izgube moči

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 3-12
UDK 62-225.5:532.525

Vzporedni vplivi pospeška in površinskega ogrevanja na stisljiv tok: simulacija vesoljske pogonske šobe s srednje veliko površinsko obrabo (pdf)

 


  

Določitev tornega količnika v brazdah z napetostno funkcijo

Vodilni avtor - C. Erdem Imrak

Avtorji - Ismail  Gerdemeli


Povzetek

Največja sila trenja, ki lahko nastane v brazdah, je funkcija dejanskega tornega količnika med vrvjo in brazdo. Torni količnik je predstavljen na različne načina za vsako vrsto oblike brazde. V prispevku je prikazan obrazec za porazdelitev tlaka na stični površini okrogle in/ali brazde v obliki črke U.  Z metodo napetostne funkcije smo določili tudi torni količnik brazd.

Ključne besede - žleb na obodu koluta, torni količnik, napetostne funkcije

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 13-17
UDK 621.894:539.4

Določitev tornega količnika v brazdah z napetostno funkcijo (pdf)


 

Numerično modeliranje notranjih zvokov v železniških vozilih

Vodilni avtor - Jonas Bazaras

Avtorji - Žilvinas Bazaras - Jonas Sapragonas
 
Povzetek

V prispevku je predstavljena analiza zvoka v železniških vozilih. S tehničnim razvojem železniških vozil se povečuje tudi hitrost vlakov, zato se povečuje tudi jakost zvoka, ki pri tem nastane. Hrup je ena izmed škodljivih posledic transporta. Ker je v bivalnih okoljih raven zvoka eden izmed pomembnejših pokazateljev bivalnega ugodja, se povečuje pozornost namenjena raziskavam poteka zvoka. V prispevku so predstavljeni zvok, ki ga povzročajo prevozna  sredstva, njegovo širjenje in njegovo spreminjanje v notranjih prostorih vozil ter različni viri zvoka pri železniškem transportu. Obravnavani so tehnični, organizacijski in administrativni ukrepi za zmanjašnje nastanka zvoka. Prav tako pa so prikazani tudi škodljivi vplivi zvoka na zdravje ljudi. Za raziskavo smo izbrali dve vrsti ruskih lokomotiv M62 in TEP60. Z uporabo programske opreme ANSYS/Multiphysic smo simulirali zvok motorjev z različno močjo. Rezultate preračunov zvoka smo nato primerjali z dovoljenimi vrednostmi.

Ključne besede - železniška vozila, generiranje zvoka, numerično modeliranje, parametri dušenja

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 18-25
UDK 629.4:534.61

Numerično modeliranje notranjih zvokov v železniških vozilih (pdf)



Teoretična in eksperimentalna analiza dinamike mehanizmov Rolamite

Vodilni avtor - Ričardas Viktoras Ulozas


Povzetek

Prispevek najprej poroča o teoretični raziskavi dinamičnega modela valja in jermena pri mehanizmu tipa Rolamite (RTM). Dinamični model valja in jermena mehanizma RTM je opisan z diferencialnimi enačbami ter analiziran na dva načina, tj. v primeru, ko na sistem ne vpliva vibracijsko vzbujanje, in v primeru, ko le-to vpliva na sistem. Ugotovili smo, da je mogoče s parametri vibracijskega vzbujanja spreminjati parametre nezdrsnega območja. To nas je vodilo do predpostavke, da je v dejanskih mehanizmih tipa Rolamite mogoče vplivati na trenje med strukturnimi elementi mehanizma RTM. Eksperimentalni del raziskave dinamike mehanizma tipa Rolamite z vibrajočimi elementi je bil izveden v treh smereh: kot analiza dinamičnih pojavov v mehanizmu valja in jermena, kot analiza postopkov obvladovanja trenja med elementi mehanizma RTM in kot analiza dinamičnih pojavov v vibramotorjih Rolamite. Povečanje amplitude električne napetosti,  zmanjšanje sile obremenitve gibkega jermena, in zmanjšanje kota, pod katerim gibki jermen ovija valj, povzročijo povečanje amplitude vibracij valjev. Mehanizem RTM z vrtečima se in vibrajočima valjema ima v primerjavi z vibrajočima valjema drugačnega tipa boljšo ležajno zmogljivost in je precej bolj občutljiv. Največjo sinhronost vrtenja rotorjev zagotavlja vibramotor Rolamite, ki se sestoji iz dveh rotorjev in piezoelektričnega pretvornika vibracij, ki hkrati  vrti oba rotorja. Ta vibramotor  primerjamo z vibramotorjem Rolamite z dvema rotorjema in piezo električnim  pretvornikom  vibracij, ki  vrti le enega od rotorjev.

Ključne besede - Rolamite mehanizmi, zdrsavanje, vibracije, dinamični modeli

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 26-47
UDK 62-23:681.892

Teoretična in eksperimentalna analiza dinamike mehanizmov Rolamite (pdf)



Optimizacija neprekinjenega postopka sušenja v težnostnih sušilnicah

Vodilni avtor - Neven Voća
Avtorji - Tajana Krička - Vanja Janušić

Povzetek

V prihodnosti pričakujemo razvoj tehnologije in izvedbo tehnoloških načrtov; seveda pa bo obseg njihove uporabe določen tudi z dejanskimi možnostmi, potrebami in delovnimi razmerami. Na vseh področjih človeške dejavnosti, tudi na področju kmetijstva, nastajajo načrti in napovedi za prihodnji razvoj. Na podlagi znanja, ki je bilo doslej uporabljeno v postopku osuševanja v gravitacijskih sušilnicah, in dosegljivih podatkov o medsebojni odvisnosti velikega števila parametrov, ta prispevek predlaga način optimizacije posameznih sklopov postopka osuševanja. Celoten postopek optimizacije sušenja v gravitacijskih sušilnicah moramo razviti v posameznih stopnjah, upoštevajoč posamezne funkcionalne sklope. Vsaka stopnja vpliva na izboljšanje celotnega postopka in vse stopnje skupaj vodijo v optimizacijo delovanja sistema. Dodatna prednost predlaganega postopka je v tem, da ga lahko izvedemo postopoma. Z optimizacijo sušenja dosežemo večjo stabilnost delovanja sušilnic, zmanjšanje porabe energije in boljšo kakovost zrn.

Ključne besede - sušenje, optimiranje, statična lastnost, učinkovitost, mikroprocesorsko krmiljenje

Kataloške informacije
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 53(2007)1, 48-58
UDK 631.365:681.5

Optimizacija neprekinjenega postopka sušenja v težnostnih sušilnicah (pdf)


 

Prijava na novice


Preko spodnjega obrazca se lahko s svojim elektronskim naslovom prijavite na obvestila o novih izidih revije Strojniški vestnik.
Ime in priimek:

E-pošta: