Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu

1167 Views
832 Downloads
Export citation: ABNT
JURCA, Stane .
Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu. 
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering, [S.l.], v. 14, n.6, p. 146-151, june 2017. 
ISSN 0039-2480.
Available at: <https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/>. Date accessed: 04 jul. 2022. 
doi:http://dx.doi.org/.
Jurca, S.
(1968).
Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu.
Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering, 14(6), 146-151.
doi:http://dx.doi.org/
@article{.,
	author = {Stane  Jurca},
	title = {Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu},
	journal = {Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering},
	volume = {14},
	number = {6},
	year = {1968},
	keywords = {sintrana gradiva; },
	abstract = {Metalurgija prahu je razen ulivanja gotovo najstarejša metalurška veščina. Naši predniki, ki še niso poznali načel rekuperativnega in regenerativnega kurjenja, so namreč s primitivnimi pečmi lahko dosegali le razmeroma nizke temperature, to je temperature, pri kakršnih je redukcija železovih rud dala človeštvu najpomembnejšo kovino v obliki gobe oz. v obliki lup. S kovanjem gobe ali predelavo prahu, ki so ga dobivali s piljenjem lup, so stari kovači znali izdelovati mojstrovine, kakršne občudujemo še dandanes. Znameniti Delhijski steber, ki tehta 6,5 tone, je nedvomno največji spomenik te tehnike; še bolj pa je znana skoraj pravljična kvaliteta damaščanskega jekla. Zaradi majhne produktivnosti tega načina dela so ga drugačni postopki sčasoma potisnili v ozadje, tako da se je pričel moderni razvoj metalurgije prahu šele nekako v začetku našega stoletja. Morda bi lahko vzeli za mejnik Löwendahlovo zamisel oziroma predlog iz leta 1908, da bi izdelovali porozne ležaje, vendar bi bil ta datum gotovo popolnoma arbitraren. Nesporno pa je doživela metalurgija prahu prvi industrijski vzpon med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaradi pomanjkanja bakra izdelovali vodilne obroče topovskih granat iz sintranega železa, prepojenega s parafinom, in pa, ko so po vojni prevzele primat v tej panogi Združene države Amerike, kjer je dozorela metalurgija prahu v novo, tehnično in ekonomsko zelo pomembno tehnologijo.},
	issn = {0039-2480},	pages = {146-151},	doi = {},
	url = {https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/}
}
Jurca, S.
1968 June 14. Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu. Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering. [Online] 14:6
%A Jurca, Stane 
%D 1968
%T Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu
%B 1968
%9 sintrana gradiva; 
%! Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu
%K sintrana gradiva; 
%X Metalurgija prahu je razen ulivanja gotovo najstarejša metalurška veščina. Naši predniki, ki še niso poznali načel rekuperativnega in regenerativnega kurjenja, so namreč s primitivnimi pečmi lahko dosegali le razmeroma nizke temperature, to je temperature, pri kakršnih je redukcija železovih rud dala človeštvu najpomembnejšo kovino v obliki gobe oz. v obliki lup. S kovanjem gobe ali predelavo prahu, ki so ga dobivali s piljenjem lup, so stari kovači znali izdelovati mojstrovine, kakršne občudujemo še dandanes. Znameniti Delhijski steber, ki tehta 6,5 tone, je nedvomno največji spomenik te tehnike; še bolj pa je znana skoraj pravljična kvaliteta damaščanskega jekla. Zaradi majhne produktivnosti tega načina dela so ga drugačni postopki sčasoma potisnili v ozadje, tako da se je pričel moderni razvoj metalurgije prahu šele nekako v začetku našega stoletja. Morda bi lahko vzeli za mejnik Löwendahlovo zamisel oziroma predlog iz leta 1908, da bi izdelovali porozne ležaje, vendar bi bil ta datum gotovo popolnoma arbitraren. Nesporno pa je doživela metalurgija prahu prvi industrijski vzpon med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaradi pomanjkanja bakra izdelovali vodilne obroče topovskih granat iz sintranega železa, prepojenega s parafinom, in pa, ko so po vojni prevzele primat v tej panogi Združene države Amerike, kjer je dozorela metalurgija prahu v novo, tehnično in ekonomsko zelo pomembno tehnologijo.
%U https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/
%0 Journal Article
%R 
%& 146
%P 6
%J Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering
%V 14
%N 6
%@ 0039-2480
%8 2017-06-30
%7 2017-06-30
Jurca, Stane.
"Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu." Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering [Online], 14.6 (1968): 146-151. Web.  04 Jul. 2022
TY  - JOUR
AU  - Jurca, Stane 
PY  - 1968
TI  - Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu
JF  - Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering
DO  - 
KW  - sintrana gradiva; 
N2  - Metalurgija prahu je razen ulivanja gotovo najstarejša metalurška veščina. Naši predniki, ki še niso poznali načel rekuperativnega in regenerativnega kurjenja, so namreč s primitivnimi pečmi lahko dosegali le razmeroma nizke temperature, to je temperature, pri kakršnih je redukcija železovih rud dala človeštvu najpomembnejšo kovino v obliki gobe oz. v obliki lup. S kovanjem gobe ali predelavo prahu, ki so ga dobivali s piljenjem lup, so stari kovači znali izdelovati mojstrovine, kakršne občudujemo še dandanes. Znameniti Delhijski steber, ki tehta 6,5 tone, je nedvomno največji spomenik te tehnike; še bolj pa je znana skoraj pravljična kvaliteta damaščanskega jekla. Zaradi majhne produktivnosti tega načina dela so ga drugačni postopki sčasoma potisnili v ozadje, tako da se je pričel moderni razvoj metalurgije prahu šele nekako v začetku našega stoletja. Morda bi lahko vzeli za mejnik Löwendahlovo zamisel oziroma predlog iz leta 1908, da bi izdelovali porozne ležaje, vendar bi bil ta datum gotovo popolnoma arbitraren. Nesporno pa je doživela metalurgija prahu prvi industrijski vzpon med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaradi pomanjkanja bakra izdelovali vodilne obroče topovskih granat iz sintranega železa, prepojenega s parafinom, in pa, ko so po vojni prevzele primat v tej panogi Združene države Amerike, kjer je dozorela metalurgija prahu v novo, tehnično in ekonomsko zelo pomembno tehnologijo.
UR  - https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/
@article{{}{.},
	author = {Jurca, S.},
	title = {Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu},
	journal = {Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering},
	volume = {14},
	number = {6},
	year = {1968},
	doi = {},
	url = {https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/}
}
TY  - JOUR
AU  - Jurca, Stane 
PY  - 2017/06/30
TI  - Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu
JF  - Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering; Vol 14, No 6 (1968): Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering
DO  - 
KW  - sintrana gradiva, 
N2  - Metalurgija prahu je razen ulivanja gotovo najstarejša metalurška veščina. Naši predniki, ki še niso poznali načel rekuperativnega in regenerativnega kurjenja, so namreč s primitivnimi pečmi lahko dosegali le razmeroma nizke temperature, to je temperature, pri kakršnih je redukcija železovih rud dala človeštvu najpomembnejšo kovino v obliki gobe oz. v obliki lup. S kovanjem gobe ali predelavo prahu, ki so ga dobivali s piljenjem lup, so stari kovači znali izdelovati mojstrovine, kakršne občudujemo še dandanes. Znameniti Delhijski steber, ki tehta 6,5 tone, je nedvomno največji spomenik te tehnike; še bolj pa je znana skoraj pravljična kvaliteta damaščanskega jekla. Zaradi majhne produktivnosti tega načina dela so ga drugačni postopki sčasoma potisnili v ozadje, tako da se je pričel moderni razvoj metalurgije prahu šele nekako v začetku našega stoletja. Morda bi lahko vzeli za mejnik Löwendahlovo zamisel oziroma predlog iz leta 1908, da bi izdelovali porozne ležaje, vendar bi bil ta datum gotovo popolnoma arbitraren. Nesporno pa je doživela metalurgija prahu prvi industrijski vzpon med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaradi pomanjkanja bakra izdelovali vodilne obroče topovskih granat iz sintranega železa, prepojenega s parafinom, in pa, ko so po vojni prevzele primat v tej panogi Združene države Amerike, kjer je dozorela metalurgija prahu v novo, tehnično in ekonomsko zelo pomembno tehnologijo.
UR  - https://www.sv-jme.eu/article/sintrana-gradiva-in-njihova-uporabnost-v-strojnistvu/
Jurca, Stane"Sintrana gradiva in njihova uporabnost v strojništvu" Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering [Online], Volume 14 Number 6 (30 June 2017)

Authors

Affiliations

  • Metalurški inštitut v Ljubljani, Slovenija

Paper's information

Strojniški vestnik - Journal of Mechanical Engineering 14(1968)6, 146-151
© The Authors, CC-BY 4.0 Int. Change in copyright policy from 2022, Jan 1st.

Metalurgija prahu je razen ulivanja gotovo najstarejša metalurška veščina. Naši predniki, ki še niso poznali načel rekuperativnega in regenerativnega kurjenja, so namreč s primitivnimi pečmi lahko dosegali le razmeroma nizke temperature, to je temperature, pri kakršnih je redukcija železovih rud dala človeštvu najpomembnejšo kovino v obliki gobe oz. v obliki lup. S kovanjem gobe ali predelavo prahu, ki so ga dobivali s piljenjem lup, so stari kovači znali izdelovati mojstrovine, kakršne občudujemo še dandanes. Znameniti Delhijski steber, ki tehta 6,5 tone, je nedvomno največji spomenik te tehnike; še bolj pa je znana skoraj pravljična kvaliteta damaščanskega jekla. Zaradi majhne produktivnosti tega načina dela so ga drugačni postopki sčasoma potisnili v ozadje, tako da se je pričel moderni razvoj metalurgije prahu šele nekako v začetku našega stoletja. Morda bi lahko vzeli za mejnik Löwendahlovo zamisel oziroma predlog iz leta 1908, da bi izdelovali porozne ležaje, vendar bi bil ta datum gotovo popolnoma arbitraren. Nesporno pa je doživela metalurgija prahu prvi industrijski vzpon med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaradi pomanjkanja bakra izdelovali vodilne obroče topovskih granat iz sintranega železa, prepojenega s parafinom, in pa, ko so po vojni prevzele primat v tej panogi Združene države Amerike, kjer je dozorela metalurgija prahu v novo, tehnično in ekonomsko zelo pomembno tehnologijo.

sintrana gradiva;